Po poteh staroverskih obrednih prostorov

Začetek poti je na vzhodni strani udornice Risnik pri Divači. Lepa udobna steza nas pelje mimo udornice po učni poti Divaški prag proti spodmolu Triglavca. Ime je dobil po treh kapnikih na stropu, ki so staroverce spominjale na troglavo božanstvo.

Tukaj sledi  lažji spust po mahoviti stezi do obrednega mesta, kjer so staroverci vse do začetka 19. stoletja hodili  delati priprošnje za dobro letino žit. V spodmol  so hodile tudi ženske iz okoliških vasi, ki so imele težave z zanositvijo moških potomcev. Sledi razlaga in prikaz obreda.


Foto: obredna kamna, spodnji Deva in zgornji Devač

Po ogledu pot nadaljujemo peš po kolovozu  ali prevoznimi sredstvi proti spodmolu Terglovca (Trhlovca). Tu sledi razlaga o  simboliki in rabi te naravne znamenitosti v arheološkem in staroverskem pomenu.

Spodmol Terglovca s tremi naravnimi kamni na vrhu, ki prav tako simbolizirajo starega boga Triglava.

V okolici so še trikrat po trije naravni kamni, ki na stičišču osi vseh tvorijo izredno ugodno polje moči narave.

Nedaleč stran je še Ruščeva dolinica z naravnim oltarjem in kamnitim stražarjem, kjer so staroverci častili božanstvo vode in delali priprošnje za dež in dobro letino v povezavi s spodmolom Terglovca. Mistično okolico krasijo stražići in pet različno zgrajenih pastirskih hišk. Sledi podrobna obrazložitev o pomenu obreda in ustvarjanju pastirske dediščine na Krasu. Možen krajši prikaz pastirskih iger.

Foto: Obredni naravni oltar varuje kamniti kuščar – zelenec.

Obred prerokovanja se je izvajal spomladi vse do leta 1948, ko je umrla zadnja nosilka obreda iz te družine!

Foto: Kamniti oltar v Ruščevi dolinici imenovani po staroverski družini iz Lokve.

Od tu krenemo z prevoznim sredstvom po cesti skozi Lokev do jame Vilenice. V bližini jame se nahaja v Gluhem dolu pod previsom še tretji obredni prostor, ki je bil posvečen čaščenju boga Triglava. Na to spominjajo še trije delno ohranjeni kamni. Svetišče je inkvizicija uničila v 14. stoletju, vendar se je izročilo o tem obrednem prostoru kljub temu delno ohranilo!

Trije oskrunjeni sveti kamni v Gluhem dolu.

Tudi tukaj varuje vhod v obredno naravno svetišče kuščar – zelenec. Zelenec  na Krasu velja za sveto žival in  še vedno se držimo pravila, da se ga ne sme preganjati, dotikati, kaj šele ubiti! Je pra izvorno bitje, ki je nekoč preživelo zaton ogromnih plazilcev.

Nedaleč stran je še ena zanimiva skala Hlebec ali stena kot pravimo kamnitim osamelcem na Krasu.  Vse do konca I. svetovne vojne se je ob njej vršil obred odraščanja za pastirje ob koncu pašnega obdobja. Ob njej sledi prikaz obreda in opis pastirskega življenja na Krasu.